Kaj je značilnost relacijskih potreb in kako jih razlikujemo od eksistencialnih potreb?
Uglaševanje je telesno in čustveno zaznavanje drugega in presega empatijo. Sporoča se preko odzivov terapevta, giba obraza in telesa. Tu je potrebno, da je terapevt tudi sposoben opazovanja učinkov svojega vedenja do klienta. Učinkovito uglaševanje pa vključuje terapevtovo prepoznavo – razmejitve – meje med tem kaj je njegovo občutenje in kaj klientovo.
Afektivna uglašenost zagotavlja medoseben stik. Ko klient občuti žalost, se terapevt na to odzove s sočutjem. Ob jezi se terapevt odzove s pozornostjo, odgovornostjo in z morebitnimi intervencijami. Pri klientu, ki občuti strah pa se terapevt odzove z dejanji, ki izražajo varnost in zaščito. Pri veselju pa terapevt izrazi zadovoljstvo in radost. Simbolično lahko to uprizorimo, kot jin in jang simbol, ki tvori iz različnosti v enotnost odnosa. Pogosto tudi to privede klienta, da se lažje sooča s spomini iz otroštva. Zavedanje preteklih bolečih, izkušenj, travm, neuspeha v odnosih in izgube stika s samim s seboj.
So potrebe, ki povečujejo kakovost življenja in večji stik s sabo. So sestavni del življenja, ker smo v osnovi odnosna bitja.
So prisotne od otroštva do starosti. Ko relacijske potrebe niso zadovoljene, ta postane intenzivnejša in se fenomenološko doživlja kot hrepenenje, praznina, nadležna osamljenost ali intenzivna potreba, ki jo pogosto spremlja nervoza. Kasnejša ne zadovoljitev odnosnih potreb se lahko kaže kot frustracija, agresija ali jeza. Kadar je to dolgoročno se to lahko izrazi kot izguba energije ali upanja: Nihče me nima rad, me ne potrebuje, kaj je sploh še smisel – to so miselni konstrukti ki so obramba pred zavedanjem potreb in občutkov, takrat ko če te niso zadovoljene.
Relacijske potrebe
- Varnost
- Da se v odnosu počutimo videne, slišane in pomembne
- Sprejemanje s strani stabilne, zanesljive in varne osebe
- Potrditev osebne izkušnje
- Samoopredelitev
- Imeti vpliv na drugo osebo
- Da bi drugi naredil prvi korak
- Potreba po izražanju ljubezni
Način kako terapevt v terapiji zadovoljuje posamezno relacijsko potrebo?
- Varnost
Je občutek, da smo lahko ranljivi in hkrati v harmoniji z drugim. Vključuje spoštljiv odnos. Terapevt mora biti toliko občutljiv, da to zaznava ter po tem ravna.
- Da se v odnosu počutimo videne, slišane in pomembne
Je potreba po relacijski zahtevi po sodelovanju druge osebe z zagotavljanjem kakovosti medosebnega stika, ki potrjuje legitimnost teh potreb, pomena afekta in funkcijo intrapsihičnih procesov. Terapevt mora zdržati s svojo prisotnostjo.
- Sprejemanje s strani stabilne, zanesljive in varne osebe
Klient potrebuje terapevtovo zaščito, spodbudo in varno okolje. Terapevt se uglašuje na potrebe klienta. Proces vodi etično in moralno.
- Potrditev osebne izkušnje
Terapevt klientu zagotavlja svojo prisotnost, daje vedeti klientu da je razumljen in hkrati gre za vzajemnost v odnosu – gre za potrebo, da nekdo ceni, prizna in ovrednoti klientovo izkušnjo.
- Samopotrditev
Gre za potrebo po spoznavanju in izražanju lastne edinstvenosti, ter potrebe po potrditvi in sprejemanju s strani drugega, brez zavrnitve. Terapevt tukaj pokaže občutljivost in razumevanje.
- Imeti vpliv na drugo osebo – kompetentnost
Tukaj se govori o vplivu na drugega na želen način. Občutek kompetentnosti v odnosu izhaja iz delovanja in učinkovitosti – pritegniti pozornost in zanimanje druge osebe. Vplivati na spremembo vliva ali vedenja pri drugi osebi. Terapevt se primerno odziva – na klientovo žalost -s sočutjem, na strah z občutkom varnosti, itn.
- Da bi drugi začel – medosebni stik z drugo osebo
Gre za terapevtovo vzpostavitev medosebnega stika z drugo osebo, kjer daje priznavo in potrditev klientove pomembnosti v odnosu. Tu gre zato da terapevt začne medosebni stik ali prevzame odgovornost za večji del terapevtskega dela.
- Potreba po izražanju ljubezni
Je pomembna sestavina odnosov. Pogosto se izraža s tiho hvaležnostjo, zahvalo in izkazovanjem naklonjenosti ali delom za drugega.
Avtor definira vpletenost (involvement) preko klientovih zaznav – občutka, da je v stiku in da se resnično zavzema za strankino dobrobit. Razvije se iz terapevtovega spoštljivega raziskovanja klientovih izkušenj, s terapevtovo uglašenostjo na klientove afekte.
Vključuje popolno prisotnost z osebo, na način ki je primeren za razvojno raven klienta in trenutno njegovo potrebo po odnosu. S pozornostjo, poizvedovanjem in potrpežljivostjo. Vključuje pristno zanimanje za klientov intrapsihični in medosebni svet ter izražanje tega zanimanja.
Vpletenost ohranja terapevtovo stalno pozornost pri zagotavljanju varnega okolja in odnosa. Terapevt mora biti nenehno pozoren na klientovo sposobnost prenašanja zavedanja preteklih izkušenj, da bi terapije potekala varno.
temeljne vsebine v terapiji, s katerimi terapevt vzpostavlja vpletenost?
Terapevtovo priznavanje
Z empatično držo terapevt klienta usmeri , da se zave in izrazi potrebe, čustva in vzpostavi odnos. Pomaga ubesediti klientova naslavljanja čustev in potreb. Prepoznavanje o obstoju nezavednih napetosti, afektov.
Potrjevanje
V klientovem življenju so bile lahko čustva in potrebe po odnosu priznane, vendar pa niso bile potrjene. Sama potrditev klientu sporoča, da so njen vpliv, obramba, telesni občutki in vedenje povezani z nečim pomembnim v njenih izkušnjah. Potrditev vzpostavlja povezavo med vzrokom in posledico. Zmanjšuje možnost, da bi klient zanikal pomen afekta, telesnega občutka, spomina – podpira vrednotenje fenomenološkega doživljanja in transfernega sporočanja po priznavi, s čimer povečuje samospoštovanje.
Normalizacija
Je vpliv terapevta na doživljanje klientovega notranjega doživljanja »nekaj je narobe z mano« ali spoprijemanje s patološko sliko v nekaj bolj normalnega. Številni uvidi, bizarne fantazije, nočne more, zmedenost, panika so normalni pojavi ob travmatičnih izkušnjah klienta. Terapevt ob tem skuša zavzeti držo da je klientovo doživljanje povsem normalno.
Prisotnost
Je izraz terapevtovega popolnega stika in njegovega odzivanja na potrebe kliente. Sporoča, terapevtovo odgovornost, kompetentno in zanesljivost. Je več kot le besedna komunikacija, tu gre za nek poseben Sveti prostor med klientom in terapevtom.